Še o knjižnih moljih :-)

Vedno znova, ko ugotovim, da imam čas za branje, ostanem brez idej, katero knjigo vzeti v roke. Pa sem sklenila, da napišem en seznam knjig, ki sem jih že prebrala in tistih, za katere sem slišala, da so res dobre, pa še niso prišle na vrsto. Da naslednjič, ko se zvečer usedem na kavč, ne bom samo gruntala, kaj bi brala, ampak bom res brala 🙂

Torej, knjige, ki sem jih že prebrala in bi jih z veseljem priporočila drugim in morda še sama še kdaj vzela v roke:

Odpusti mi Nataša (S. Kurdakov) – leposlovje
Za ducat ceneje – lahko, prijetno branje
Desiree (A. Selinko) (moja naj naj naj knjiga že od najstniških let naprej – do Jožefa sem jo vsako leto prebrala 1x – na dopustu) – leposlovje
Tisoč veličastnih sonc
Tek za zmajem
Alamut
Momo – pravljica tudi za odrasle – o sivih možeh, ki nam kradejo čas
Hvalnica družine Trapp (po tej knjigi je bil posnet film Moje pesmi, moje sanje)
Potem pa bolj “strokovne”:
Globine, ki so nas rodile (A. Rebula) – super!!!
Otroško spanje, brez joka v sanje (E. Pantley) – pri nas se je odlično obnesla
Karkoli mi pride pod roke od M. Montessori (Srkajoči um, Skrivnost otroštva) in o montessori pedagogiki
Montessori from the start (P. Polk Lillard)
Moj prvi dojenček – knjiga pride prav pri vsakem, ne samo pri prvem
Skozi nosečnost z Jezusom
Znanost o vzgoji (res fajn)
Knjige, ki si jih želim prebrati:
Bela kot mleko, rdeča kot kri
Vse, kar diha
še več literature od M. Montessori (za začetek Child in the Family) in montessori pedagogike
Z otrokom lahko sodelujemo (E. Pantley)
J. Julla – imamo kar nekaj knjig doma, pa ne pridem do tja
Perfect Parenting (E. Pantley)
Otroci so tega vredni
Blagor ženskam (A. Rebula)
Modrost rojevanja
Dva koraka po mokri mivki
Teologija telesa
Brez očeta
Brez matere
Brez otrok
Prva damska detektivska agencija
Vzgoja za nebesa
Neslišno hrepenenje
Najina ljubezen
Rahločutnost do otrok
Me imata kaj rada
Otroci so iz nebes
Vzgoja sinov (morda nekoč tudi Vzgoja hčera?)
Dobijo psički v nebesih peruti?
Bom pa hvaležna za vsak predlog in dopolnitev tega seznama 🙂
Advertisements

Sleepywrapanje (= skoraj kot vozičkanje)

O tem, kako smo pri nas kupovali voziček, sem že pisala. Vendar pa je bil voziček pri nas bolj sekundaren način prenašanja otrok, sploh pri Rafaelu. Še najbolj se je pri nas obnesel sleepywrap. To je ena takšna čudežna pogruntavščina, ki ni drugega, kot nekaj metrov elastičnega traku. In čira čara se ta trak lepo zaveže okoli mame tako, da nastane sila praktična vreča, kamor se otročiček skrije kot mali kenguru k svoji mamici. Pri Jožefu sem ga uporabljala za uspavanje in za kakšna opravila doma, da sem imela proste roke. Pri Rafaelu pa si življenja brez sleepywrapa sploh nisem več znala predstavljati. Tako da pri nas v obdobju do nekje pol leta praktično nismo nič vozičkali, ampak samo sleepywrapali 😉 Prav mi je prišel predvsem zato, ker sem Rafaela napakirala notri, hitro je zaspal, bilo mu je toplo (takrat je bila ravno najhujša zima) in moje roke so bile proste za Jožefa, ki je neumorno tekal naokoli. Če se je naš sprehod zaključil, še preden se je mali kengurujček naspal, sem ga doma samo prestavila v posteljico in je pridno spal naprej. 

Filmski večeri

Odkar imam otroke so silno redki. Še najbolj verjetni so, ko se mi nabere ogromen kup cunj, ki čakajo zelo potrpežljivo, da pridejo na vrsto. Za likat ali za šivat. Izberem si kakšen všečen film, prinesem likalno desko, likalnik in tisti ogromen kup. Potem se kup spreminja v kupček cunjo za cunjo in tudi kupček izgine, da še ne vem ne, kdaj. Veliki zmagovalec sem pa seveda jaz – pogledam film brez slabe vesti, pa še vse imam zlikano in zašito 🙂

Besede…

Močna zadeva. Sestavljene iz povsem preprostih črk. Ko pa se zložijo skupaj, je samo od nas odvisno, kako jih uporabimo. Lahko zdravijo, lahko pa prizadanejo. Zanimivo mi je, kako jih nekateri znajo obračati okrog vedno v svoj prid. Ne glede na to, kako se ostali počutijo, kaj doživljajo. Zagledani v svoj edini zveličavni prav je tudi neresnica povsem na mestu. Ker sama nisem preveč močna v zagovarjanju svojih stališč in argumentiranju, sploh če me zadeva iznenadi, se takim ljudem raje v velikem loku izognem. Kako ubogi v duhu morajo biti taki ljudje, da iščejo svojo potrditev na tak način. V svojih očeh vedno nastopajo kot glavni junaki ali pa največje žrtve – po potrebi. Kljub temu se od njih lahko naučim pomembne lekcije: besede so težka zadeva, zato jih moramo odbirati previdno. Tudi pri otrocih je še kako pomembno, s kakšnimi besedami pristopim k njim. In prosim Boga, da bi mi vedno znal položiti v usta prave besede – take, ki jih bodo moji sogovorniki v tistem trenutku najbolj potrebovali.

 

Tone Pavček – Preproste besede

 
Treba je mnogo preprostih besed,
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi
na križpotjih zašli
s pravega pota.

Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih veličine
sredi krivic in vojska,
sredi vsega tega,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.

Tišine, tišine. Srca samo
naj merijo čas,
kažejo pota.

Vrednote

Že zelo dolgo je, kar sem nazadnje pisala… To pa zato, ker dobivam lekcijo o tem, kaj je res vrednota številka ena. Zdravje. Sploh zdravje otrok. Naši otroci so bili vedno med bolj zdravimi, Jožef je šele po več kot dveh letih prvič dobil antibiotik. Bolan ni bil skoraj nič, male virozice z noski in občasno vročino niti ne štejem. In tudi letos smo bili celo zimo zdravi. Ko pa se je tale zima letos začela hecat in kar ni hotela odstopiti svojega mesta pomladi, se je začelo tudi pri nas. In sedaj se že skoraj dva meseca borimo. Najprej eden, pa drugi in spet prvi. Začaran krog… No, samo, da se pozdravimo, vse ostalo bo že…

Jaffa kocke

Potrebujemo:

za testo:

5 jajc

8 žlic sladkorja

8 žlic moke

4 žlice olja

4 žlice vode

1/2 pecilnega praška

1 žlica kakava

za kremo:

7,5 dl mleka

7,5 žlic gustina

250 g sladkorja

250 g margarine

2 žlici kakava

1 vanilij sladkor

2 škatli jaffa piškotov

za obliv:

100 g čokolade

100 g margarine

1 žlica olja

Jajca, sladkor in vodo penasto umešamo. Dodamo olje in moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo razdelimo na pol in v en del dodamo kakav. Vsak biskvit spečemo posebej na 200 stopinj (10 minut).

V 2,5 dl mleka umešamo gustin, ki ga skugamo v preostalem (0,5l) mleku. V ohlajeno zmes dodamo sladkor in margarino in dobro premešamo. Kremo razdelimo na dva dela, v eno polovico damo vanilij sladkor, v drugo pa kakav.

Čokolado in margarino stopimo na pari in umešamo olje.

Rjav biskvit premažemo z belo kremo. Jaffa piškote polagamo na belo kremo tako, da je čokolada spodaj. Premažemo s čokoladno kremo in pokrijemo z belim biskvitom. Polijemo s toplim čokoladnim oblivom.

Dober tek!

Palačinke s čokolado

Potrebujemo:

1/4 l mleka

2 jajci

10 zvrhanih žlic moke

ščepec soli

čokolada

Mleko, jajca, moko in sol zmešamo. Spečemo palačinke. Čokolado naribamo in posujemo po še toplih palačinkah. Zlagamo jih eno na drugo in režemo kot torto.

Dober tek!