Filmski večeri

Odkar imam otroke so silno redki. Še najbolj verjetni so, ko se mi nabere ogromen kup cunj, ki čakajo zelo potrpežljivo, da pridejo na vrsto. Za likat ali za šivat. Izberem si kakšen všečen film, prinesem likalno desko, likalnik in tisti ogromen kup. Potem se kup spreminja v kupček cunjo za cunjo in tudi kupček izgine, da še ne vem ne, kdaj. Veliki zmagovalec sem pa seveda jaz – pogledam film brez slabe vesti, pa še vse imam zlikano in zašito 🙂